Koliko stane registracija blagovne znamke?

Takse pri uradu in morebitna storitev svetovanja

Stroški registracije blagovne znamke se v bistvu sestavljajo iz dveh ločenih postavk: uradne takse, ki jo sama izračuna BOIP ali EUIPO za obravnavo in registracijo blagovne znamke, ter po želji storitve svetovanja pri pripravi in vložitvi vloge. Taksa je znesek, ki gre neposredno uradu — BOIP za Beneluksno blagovno znamko, EUIPO za unijsko blagovno znamko — in ta znesek je jasno predstavljen v taksni tabeli, ki jo objavi vsak od obeh uradov. Podjetnik sam plača to takso uradu; nikoli ne gre preko tretje stranke.

Število razredov Nice klasifikacije pri vlogi vpliva na višino te takse: več razredov običajno pomeni višjo takso, in koliko razredov je potrebnih, je odvisno od proizvodov ali storitev, za katere se išče zaščita. Poleg tega se lahko ob enotni taksi za samo registracijo pojavijo tudi povratni stroški za tiste, ki svojo blagovno znamko po registraciji spremljajo — na primer da bi pravočasno izvedeli, ko je vložena podobna blagovna znamka, ali da ne bi pozabili na podaljšanje. To je izbira ob obvezni taksi, ne njena zamenjava.

Kako je ta struktura stroškov zasnovana

Dejstvo, da se registracija blagovne znamke sestoji iz uradne takse, je določeno v lastnih taksnih tabelah BOIP in EUIPO: oba urada sami objavita aktualne zneske za vsak tip blagovne znamke in za število razredov. Ker se te tabele lahko periodično spreminjajo, je priporočljivo, da za konkreten znesek pregledate tabelo samega zadevnega urada, namesto da se zanašate na podatke, navedene drugje.