Najpogostejša napaka pri izbiri imena znamke je, da ime predvsem opisuje, kaj je proizvod ali storitev, namesto da bi se razlikovalo od tega, kdo ga ponuja. Pomislite na "Hitra namestitev" za podjetje za namestitev ali "Sveži cvetje" za cvetličarno. Takšna imena nimajo tega, kar se v pravu znamk imenuje razlikovalnega značaja, in BOIP ali EUIPO lahko zavrne prijavo — tudi če še nihče drugi tega imena ni registriral.
To je takoj težavna stvar: pregled konfliktov proti obstoječim registrom tu ne pomaga. Ta pregled pokaže, ali je kdo drug že registriral podobno ime, vendar ime, ki je premalo opisno, ne zavrnejo zato, ker je podobno drugemu. Zavrnejo ga, ker na samem sebi ni primerno kot znamka, ne glede na to, kdo je še aktiven. To se imenuje absolutni razlog za zavrnitev, in je neodvisna od vprašanja, ali obstaja konflikt z obstoječo znamko.
Zakaj se opisno ime ne ustali
Izhodišče prava znamk je, da znamka označuje izvor proizvoda ali storitve: pove potrošniku, od katerega podjetja nekaj prihaja. Ime, ki preprosto opisuje lastnost, kakovost ali vrsto proizvoda, tega ne naredi — to bi vsak tekmec enako rad uporabil za opis svojega ponudbe. Zato pri BOIP in EUIPO pri presoji upoštevajo, ali povprečni potrošnik ime predvsem bere kot opis proizvoda ali kot oznako določenega ponudnika.
Pri tem ne gre za namen prijavitelja, temveč za to, kako ime deluje v kombinaciji s razredi, za katere se prijavi. Isto ime je lahko za en razred popolnoma razlikovalno in za drug razred čisto opisno. "Apple" ne govori o računalnikih, vendar bi bila za proizvajalca sadja drugačna zgodba. Ta povezava med imenom in razredom je ravno razlog, zakaj je preučevanje po situaciji tisto, kar pravi več kot izbira imena in upanje, da bo dobro.
Kako to spoznate zgodaj
Koristna pravilo je vprašanje, ali bi tekmec isti izraz lahko potreboval za opis svojega lastnega proizvoda ali storitve. Če je to mogoče, je verjetnost realna, da bo ime videno kot opisno. Imena, ki se sklicujejo na izmišljeno besedo, lastno ime ali nepričakovan spojaj, so običajno trdnejša kot imena, ki dobesedno povedo, kaj se prodaja.
To ne pomeni, da je opisni element nujno problem. Mnoge močne znamke vsebujejo opisno besedo v kombinaciji s čim-čim razlikovanjem: logotip, izmišljeni dodatek, nenavaden način pisanja. Vprašanje je vedno, ali se celota, kot se prijavi, dovolj razlikuje od tega, kar sektor običajno uporabljja za imenovanje proizvoda. Prvo predstavo o tem dobite z oceno imena v nekaj vprašanjih o tem, kje stojite, preden čas in denar podete v prijavo.
Kaj zavrnitev v praksi pomeni
Če je prijava zavrnjena na tej podlagi, ste takso, ki ste jo plačali BOIP ali EUIPO, v pravilu še vedno dolžni. To ni kazen, temveč posledica delovanja postopka: urad je prijavo vsebinsko ocenil, in ta ocena stane denar, ne glede na rezultat. Proti zavrnitvi je mogoče ugovor, toda to je pravna procedura s svojo argumentacijo in dokazovanjem, in je ne izvedete sami kot voden postopek prijave. V tem primeru se spis prenese na zastopnika za znamke, ki lahko vsebinsko oceni zadevo in jo, če je izvedljiva, vede naprej.
Preprečevanje te napake torej ne začne pri vložitvi, ampak pri samem izmišljanju imena. Ime, ki ima očitno lastno značilnost glede na tisto, kar je v panogi običajno, je bistveno bolj trdno od imena, ki predvsem pove, kaj se prodaja. Natančno mesto te meje ni mogoče zajeti s preprosto pravilo — odvisno je od razredov, panoge in tega, kako bi povprečni potrošnik ime prebral. Več o tem, kako se ta ocena izvede in kje prihaja informacija, preberite na strani o tem, kako je proces strukturiran.
Ali dvomite, ali je vaše ime premalo oddaljeno od opisanega, ali pa želite preprosto vedeti, kako je s sedanjim imenom, preden greste dalje? Hitri pregled je brezplačen in vam v nekaj minutah da prvo nakazilo, ne da bi za to morali ustvariti račun.